Domov > novice > intervjuji > znesek za slovenski plinovod se formalno potrjen

Znesek za slovenski plinovod še formalno potrjen

Datum: 05. marec 2010 Avtor: Darja Kocbek Kategorija: Članki
Tema: Zemeljski plin , Energetska politika , Ekonomija

Evropska komisija je formalno potrdila projekte, ki jih bo sofinancirala na podlagi programa za oživitev gospodarstva – Plinovod Južni tok ima po novem podporo evropske komisije

Od 2,3 milijarde evrov, kolikor bo evropska komisija razdelila za 43 energetskih projektov na podlagi programa za okrevanje gospodarstva, dobi 40 milijonov evrov družba Geoplin plinovodi za dograditev plinovoda med mejo z Avstrijo in Ljubljano brez odseka Rogatec-Kidričevo. Ta plinovod je eden od projektov, ki jih je komisija zdaj formalno potrdila. Na seznamu je dvanajst projektov za dograditev elektroenergetskih omrežij, zanje je na voljo 910 milijonov evrov, in 31 projektov za dograditev plinovodov, za katere bo evropska komisija zagotovila nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov. Ta denar bo na voljo v prihodnjih 18 mesecih, evropska komisija pa bo pokrila do 50 odstotkov vrednosti posameznega projekta.

FOTO: iStockphoto

Pred kratkim je evropska komisija že potrdila seznam 15 projektov za dograditev pilotnih elektrarn za zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) in vetrnih elektrarn na odprtem morju v vrednosti 1,5 milijarde evrov, kar pomeni, da so zdaj vsi projekti, ki so bili izbrani in za katere ima komisija v proračunu EU na podlagi evropskega programa za oživitev gospodarstva na voljo slabe 4 milijarde evrov, zdaj formalno potrjeni.

Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je hkrati tudi potrdil, da nova evropska komisija podpira dograditev plinovoda Južni tok, katerega krak bo šel tudi skozi Slovenijo. Prejšnja evropska komisija temu plinovodu ni nasprotovala, podpirala pa je samo plinovod Nabucco. Oettinger razlaga, da plinovod Južni tok in tudi Severni tok podpira, ker zagotavljata s tehničnega vidika povečanje varnosti in zanesljivosti, z njuno dograditvijo se bo povečalo število plinovodov, po katerih je mogoče dobavljati plin v Evropo, število virov pa se ne bo povečalo, kajti po obeh bo v EU pošiljal plin ruski Gazprom.

Nabucco pa bo povečal varnost in zanesljivost oskrbe zato, ker bo dodatni plinovod, pa tudi, ker bo omogočil pritok plina iz novega vira – iz Kaspijskega bazena. Tam je po ugotovitvah evropske komisije dovolj plina za Nabucco, pa tudi za Kitajsko in Rusijo, ki so v zadnjem letu dni sklenile pogodbe o nakupu plina v tem bazenu. Nabucco je eden od projektov, ki jih namerava evropska komisija sofinancirati na podlagi programa za okrevanje gospodarstva. Zanj je v proračunu EU na voljo 200 milijonov evrov.

A Oettinger je bil jasen, da je v jeseni letos rok, v katerem mora družba Nabucco International imeti pogodbe z dobavitelji – po navedbah virov iz evropske komisije je ključen Azerbajdžan -, pogodbe z odjemalci plina, vsa okoljska in druga dovoljenja, ki investitorjem zagotavljajo, da je projekt pripravljen za začetek gradnje in lahko vanj vložijo svoj denar. Takrat bo tudi jasno, ali bo evropska komisija zanj nakazala predvidenih 200 milijonov evrov ali ne.

Za nekaj projektov, ki so bili izbrani za sofinanciranje EU na podlagi programa za okrevanje gospodarstva, je že znano, da ne bodo izvedeni. Zanje je bilo predvideno sofinanciranje iz proračuna EU v višini 150 milijonov evrov, a to še ni končni znesek. Evropska komisija še pripravlja predlog, za katere druge projekte ta denar porabiti in kako ga razdeliti. O njem bodo soodločali ministri držav članic in poslanci evropskega parlamenta. Slednji predlagajo, da bi denar, ki bo ostal, namenili za projekte s področja obnovljivih virov energije in za povečanje energetske učinkovitosti.

Evropska komisija ocenjuje, da bo 43 projektov za dograditev plinovodov in daljnovodov, ki jih je pravkar formalno odobrila in jih bo sofinancirala, v prihodnjih 3 do 5 letih zagotovilo investicije zasebnih podjetij v višini 22 milijard evrov, kar se do zdaj še nikoli ni zgodilo. Komisar Oettinger je pojasnil, da je treba v EU v prihodnjih letih zagotoviti, da bo mogoče, če bo spet prišlo do krize, transportirati plin tudi iz zahoda na vzhod – za to ima komisija na voljo 79,5 milijona evrov, ki jih namerava razdeliti 14 družbam. Elektroenergetska omrežja pa je treba po njeni oceni dograditi zato, ker je treba električno energijo iz obnovljivih virov, recimo iz vetrnih elektrarn na odprtem morju, prenesti do potrošnikov.

Z odločitvijo komisije so zadovoljni v Evropskem združenju za vetrno energijo (EWEA). Njihov svetovalec Paul Wilczek je v sporočilu za javnost izpostavil dograditev daljnovodne povezave med Španijo in Francijo, ki bo omogočila Španiji boljšo povezavo s preostalimi članicami EU, pomembna je tudi povezava med Švedsko in Baltskimi državami in povečanje zmogljivosti za prenos električne energije med Finsko in Estonijo.

Od naše dopisnice iz Bruslja

OGLASNO SPOROČILO