Vladna izhodna strategija kratkoročno v dolgoročne rešitve

Vlada je sprejela t.i. Slovensko izhodno strategijo 2010–2013. Vsebuje kombinacijo ukrepov ekonomske politike, strukturnih sprememb in institucionalnih prilagoditev. Kot poudarjajo v vladi, je ena ključnih nalog strategije zagotoviti skladnost kratkoročnih proti kriznih ukrepov s cilji dolgoročnih strukturnih sprememb, ki bodo zagotovili tudi okolju ter s tem Evropski uniji prijaznejšo državo.

• SORODNE VSEBINE
• 26.03.2010 Vlada energetsko politiko prilagaja novim razmeram
• 30.12.2009 Vlada sprejela Program financiranja državnega proračuna in uredbo o DPN za odlagališče radioaktivnih odpadkov v Krškem
• 10.11.2009 Gradbeniki vse bolj odvisni od državnih projektov
• 13.10.2009 Kriza je slovenska podjetja spodbudila, da so pokukala izven nacionalnih meja – tudi v nekdaj bolj oddaljeno Makedonijo
• 26.02.2010 Več kot polovica posojil EIB za energetiko in okolje

Strategija naj bi spodbudila gospodarsko aktivnost, zagotovila postopno odpravo makroekonomskih neravnovesij ter ob upoštevanju socialnih in okoljskih vidikov razvoja omogočila postopno povečevanje gospodarske rasti.

Spremembe zahtevajo nove vire financiranja

Med omenjene načrte vlade v okviru omenjene strategije spada tudi postopen prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo, ki naj bi bil horizontalno zastopan v vseh prioritetnih ukrepih. Za dosego teh ciljev pa so potrebni dostopni in učinkoviti viri financiranja kakor tudi prilagoditve kohezijske politike, kar je pomemben izziv za vlado.

FOTO: Jovana Bila

Strategija namreč predvideva preglednejše financiranje podjetij, za kar vlada predlaga prestrukturiranje institucij, ki ponujajo razvojno financiranje. Za večjo razvojno učinkovitost finančnega sistema pa je predvidena prilagoditev in dopolnitev jamstvenih shem in državnih poroštev.

Del strategije je vlada namenila tudi prilagoditvam v prometni in energetski infrastrukturi za učinkovito okoljsko in podnebno politiko. Namen priprave zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor je predvsem bolj učinkovito umeščanje prednostnih nacionalnih infrastrukturnih projektov v prostor in učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.

Obnovljivi viri energije podrejeni možnostim države

Obveznosti naše države do EU na področju spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije (OVE) so znane. Te so, da do leta 2020 v strukturi končne porabe zagotovi 25 odstotkov OVE, z današnjih okrog 16 odstotkov, ter 10 odstotkov OVE v prometu.

FOTO: Alenka Žumbar

V ta namen si je vlada z omenjeno strategijo zastavila precej jasne cilje. Znižanje emisij v energetskem sektorju, povečanje deleža OVE v končni rabi električne energije, toplote in goriv za transport ter povečanje energetske učinkovitosti je potrebno zagotoviti z ukrepi, ki bodo usklajeni s potenciali in razpoložljivimi viri države, gospodarstva in gospodinjstev. Pri tem pa se ne sme prekomerno vplivati na njihov standard in konkurenčno sposobnost gospodarstva.

Slovenija namerava poleg prenosa podnebno-energetskega svežnja v nacionalni pravni red letos sprejeti tudi zakon o podnebnih spremembah, ki bo opredelil srednje in dolgoročne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 in 2050, organizacijo državne uprave in lokalnih skupnosti, pripravo znanstvenih podlag ter financiranje ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Poudarek je zato na celoviti strategiji, ki bo zajemala temeljne usmeritve za prehod v nizkoogljično družbo.

OGLASNO SPOROČILO

Posreduj: