Domov > novice > Električna energija > je povecevanje uporabnikov zemeljskega plina res nujno

Je povečevanje uporabnikov zemeljskega plina res nujno?

Datum: 21. september 2009 Avtor: Alenka Žumbar Kategorija: Članki
Tema: Zemeljski plin

Da je, so prepričani ne le v gospodarsko interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP), ampak tudi na gospodarskem ministrstvu. Kampanjo "Modro je imeti zemeljski plin", ki jo je v okviru GIZ DZP začelo 16 distributerjev zemeljskega plina, sta namreč v petek "blagoslovila" tudi predstavnika direktorata za energijo ministrstva za gospodarstvo. - Morebiten strah gospodinjskih odjemalcev pred vnovično plinsko krizo je po mnenju GIZ-a kakor tudi ministrstva povsem odveč.

Zemeljski plin je najčistejše, energijsko izjemno učinkovito fosilno gorivo, za katerega ni potreben skladiščni prostor, prispeva pa tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, so se v petek strinjali vsi zbrani strokovnjaki: dr. Vincenc Butala s Fakultete za strojništvo, mag. Franc Dover s Petrol Plina, Karlo Rogelja z Adriaplina, mag. Mitja Rihtaršič z Geoplina ter dr. Franc Žlahtič in mag. Damjan Zagožen z gospodarskega ministrstva.

FOTO: iStockphoto

Cene plina menda ostajajo nizke

Kot pravi Vincenc Butala z ljubljanske strojne fakultete, ki prisega na kombinacijo obnovljivih virov energije in zemeljskega plina, plin v kondenzacijski napravi omogoča izjemno visoke izkoristke, povprečna učinkovitost naj bi bila kar 101-odstotna. Če bi le 30 odstotkov od 160.000 kotlov na ekstra lahko kurilno olje (ELKO) zamenjali za plinske, bi po njegovih izračunih prihranili 30 % goriva, emisije pa bi zmanjšali za 94.000 ton letno. V primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi so namreč pri kurjenju plina emisije ogljikovega dioksida najnižje; medtem ko so pri kurjenju trdih goriv večje od 18 % in pri tekočih gorivih več kot 15 %, so pri plinastih gorivih 12-odstotne. Če pogledamo celotno verigo rabe, pa niti lesna biomasa ni CO₂ nevtralna, kot zatrjujejo nekateri, pravi Butala.

V prid zemeljskemu plinu pa po besedah Karla Rogelje z Adriaplina priča tudi cena. Po njegovem je moč govoriti o dolgoročni konkurenčnosti tega energenta, pa četudi so v štiriletnem obdobju (opazovano obdobje: maj 2005-september 2009) med novembrom lani in letošnjim julijem cene plina precej presegle cene ELKO. Kot je dejal, bo na osnovi trenutnih pričakovanih razmer na naftnih trgih in predvidenega menjalnega tečaja USD/EUR končna cena v ogrevalni sezoni 2009/10 med 15 in 25 evrocenti na kubični meter plina. Investicija v plinski kotel – te naprave imajo življenjsko dobo med 20 in 25 let – se sicer povrne v štirih do šestih letih, dodaja Butala.

Da je možno do plina le v šestih korakih, pa je nadalje pojasnil Franc Dover s Petrol Plina, ki je spomnil, da ves postopek za odjemalce od obstoječega hišnega priključka pa do odprtja plinske pipice traja le 10 do 40 dni. Petrol Plin je sicer v okviru pridobljenih koncesij in tudi novozgrajenem distribucijskem omrežju opravil več kot 70 % priključitev, od tega je postalo že skoraj 50 % aktivnih odjemalcev zemeljskega plina. Da potencialni odjemalci trenutno morda še niso najbolj odločeni za plinsko rešitev, pa kaže tudi, da se je izmed več kot 6.000 prejemnikov brošur s ponudbo »Pomladna toplina«, ki jih je razposlal Petrol Plin, za podpis pogodbe o izvedbi novega sistema odločilo le približno 50 porabnikov. Težava je v tem, da imajo bodoči odjemalci zemeljskega plina v veliko primerov že izvedene obstoječe sisteme na ELKO, nekaj pa je k temu doprineslo tudi gospodarsko stanje in plinski nesporazum med Rusijo in Ukrajino na začetku leta, »čeprav v tem času ni bil odklopljen noben gospodinjski odjemalec od plinovodnega sistema, smo pa odjemalcem svetovali varčno ravnanje z energijo«. Dover je za Energetiko.NET še pojasnil, da so sicer naložbe v distribucijsko omrežje dolgoročne, investicije pa se povrnejo šele po več kot 15 letih.

S plinskimi kotli tudi do podnebnih ciljev

Kot je dejal Franc Žlahtič z direktorata za energijo, je kampanja "Modro je imeti zemeljski plin" dobrodošla tudi iz političnih razlogov. Zadostiti moramo evropskim ciljem 20-20-20, kar nam lahko omogoči tudi večja raba plina kakor tudi novih tehnologij, ki vključujejo rabo plina v kombinaciji najsi z električno najsi s toplotno energijo, meni. Da se bo poraba plina povečala, in sicer tako za proizvodnjo elektrike, v avtomobilih kakor tudi v toplotnih črpalkah, mikro kogeneracijah in v kombinaciji z bioplinom, je prepričan tudi Damjan Zagožen.

Januarska plinska kriza sicer meče negativno luč na ta energent, toda po mnenju obeh predstavnikov ministrstva je vsakršen strah odjemalcev, predvsem iz sektorja široke potrošnje, povsem odveč. Zagožen odkrito priznava, da nihče ne more zagotoviti, da ne bi rusko-ukrajinski odnosi morda zopet pripeljali do redukcij plina, toda v takšni meri. Gospodinjski odjemalci so tako ali tako zadnji v liniji, ki bi jim v primeru krize prekinili dobavo plina, so se pa na morebitne ponovitve težav pripravila tudi podjetja, ki so si zagotovila rezerve, sistemski operaterji pa so ponekod omogočili prenos plina v obe smeri.

Plinska kriza ni več mogoča?

Kot je pojasnil Mitja Rihtaršič z Geoplina, je bilo med januarskimi dogodki slovensko omrežje prikrajšano le za 34 % ruskega plina, ostalo pa tako ali tako predstavlja alžirski plin in plin iz hrvaških ter avstrijskih skladišč. Zavoljo t.i. "skladiščne pogodbe" je uspel ob prekinitvi dobave ruskega plina Geoplin pridobiti 10 % več plina iz avstrijskega skladišča, dobavo pa so prekinili odjemalcem, s katerimi imajo sklenjene t.i. "prekinljive pogodbe". Na naše vprašanje, ali so se sedaj ti odjemalci morda odločili za spremembo pogodbe v takšno, ki Geoplinu ne bo omogočala prekinitev dobave, pa Rihtaršič odgovarja, da so pogodbe s temi odjemalci ostale nespremenjene.

FOTO: iStockphoto

Toda velja se vprašati, ali ne bodo z večjim številom gospodinjskih odjemalcev, ki so v primeru motenj najbolj zaščiteni, industrijski v primeru ponovitev redukcij vendarle bolj ogroženi. Kot kažejo strateške usmeritve odločevalcev, se bo potencialna ogroženost občutno zmanjšala šele z novimi projekti. Spomnimo: v makro prostoru se obetata plinovoda Nabucco in Južni tok, za Slovenijo je aktualen tudi načrtovan terminal utekočinjenega zemeljskega plina na Krku, v mikro prostoru pa so v ospredju načrti družbe Geoplin plinovodi, po katerih bodo med drugim nastale nove plinovodne povezave med Avstrijo in Hrvaško in Italijo, slovenski sistem pa bo končno povezan tudi z madžarskim (VEČ). O koprskem terminalu družbe TGE v petek sicer ni bilo govora, je pa Zagožen spomnil, da je v času plinske krize prav terminal utekočinjenega zemeljskega plina rešil situacijo v Grčiji pa tudi v njeni sosedi Bolgariji (VEČ), ki je sicer – poleg Hrvaške – zaradi prekinitve dobave utrpela največje posledice.

»Rusija je bila vedno zanesljiv partner«

Franc Žlahtič pravi, da je bil ruski partner vedno zanesljiv dobavitelj, tudi v času Sovjetske zveze. Kot je dejal Rihtaršič, je v januarski krizi tudi Gazprom izgubil ogromno denarja, dogodki pa so seveda vplivali tudi na njegovo dobro ime. In to, dodaja Zagožen, ruskemu gigantu gotovo ni v interesu.

Evropska unija sicer uvaža 53 % energentov, od tega 42 % iz Rusije.

OGLASNO SPOROČILO