Okoljski strošek je ob pametni politiki lahko prihodek za domače gospodarstvo

Toda ne gre le za golo povečevanje delovnih mest, v prvi vrsti morajo biti to delovna z visoko dodano vrednostjo, s katerimi lahko zagotovimo konkurenčnost, je v nadaljevanju pojasnila ekonomistka mag. Mojca Vendramin. Na pozitivno gospodarsko rast lahko po njenih navedbah vplivamo z zeleno davčno reformo, zmanjševanjem stroškov dela ( s čimer vplivamo na zaposlenost) in s spodbujanjem novih tehnologij. Strošek CO₂, ki naj bi ga država pobirala v imenu narave, naj se uporabi za znižanje obdavčitve dela ali za raziskave in razvoj, zaključuje sogovornica.

FOTO: © European Communities, 2009

Mag. Irena Roštan s Službe vlade RS za razvoj in evropske zadeve, ki je predstavila izhodne strategije, pravi, da je bilo pri pripravi paketa najtežje najti mešanico politik, s katerimi lahko hkrati dosegamo zastavljene cilje na področju okolja; da so ti finančno dosegljivi in jih v praksi v doglednem času lahko tudi dosežemo. Pri tem je priložnosti za zeleni razvoj mogoče najti tako v ukrepih ekonomske politike, strukturnih ukrepih in ukrepih institucionalne prilagoditve, pravi. Če želimo ozeleniti delovna mesta in tehnologije moramo to početi skozi vse politike, zato predstavlja zelena rast horizontalno prioriteto, ki zagotavlja prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo. Roštanova je mnenja, da lahko za prehod v nizkoogljično družbo marsikaj naredimo skozi institucionalne prilagoditve in spremembe.

V izhodni strategiji je sicer veliko govora o politiki zaposlovanja, izobraževanja in trajnostni energetiki, »pogrešamo pa jasno povezavo med politiko spodbujanja zaposlovanja z izobraževanjem in usposabljanjem delavcev za zahtevnejša delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter spodbujanjem ukrepov za prehod v nizkoogljično družbo,« so poudarili predstavniki nevladnih okoljskih organizacij.

Zeleno delovno mesto - vsako delovno mesto, ki zmanjšuje okoljske pritiske

Poleg okoljske komponente so dejavniki razvoja energetike razpoložljivost energentov, njihova zanesljivost ter cenovna nihanja in stroški za energijo, poudarja mag. Aleš Bratkovič iz Enecona, ki pravi, da je trajnostna energetika tista energetika, ki se naslanja na obnovljive vire energije (OVE). »Energente, kot so nafta, plin in premog bomo v nekaj desetletjih porabili, cene bodo visoke, zato se vsi po malem zavedajo pomena obnovljivih virov energije. Na dolgi rok fosilni energenti nimajo prave prihodnosti, kljub načrtovanemu Južnemu toku.«

Bratkovič je mnenja, da prihaja doba solarne energije s soncem, biomaso in vetrom, nosilec energije na bi bil po njegovih navedbah v veliki meri vodik. Pri spodbujanje trajnostnih virov, ki po drugi strani pripomorejo k novim delovnim mestom in tehnologijam, ni gonilo le okolje, temveč tudi ekonomski interes Slovenije.»Prehod na sončno energijo se splača – tudi finančno.«

Pri tem je zeleno delovno mesto vsako delovno mesto, ki zmanjšuje okoljske pritiske, posameznik pa pri tem tako dobro zasluži, da so drugi zeleni od zavisti, se je pošalil Andrej Klemenc. »Čeprav se o zelenih delovnih mestih v Sloveniji šele začenjamo pogovarjati, gre vendarle za pomemben napredek. Do sedaj se je »zeleno« vedno povezovalo z nečem, kar pravzaprav omejuje gospodarsko rast in delovna mesta. Danes pa smo videli, da je lahko okoljski strošek ob pametni politiki prihodek. Toda prihodek za koga? Ob pametni domači politiki je to prihodek za domače gospodarstvo,« je ob koncu razvojnega foruma za Energetiko.NET dejal Klemenc.

»Ne gre le za delovna mesta, ampak v prvi vrsti delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Samo taka delovna mesta omogočijo, da se dohodek prerazporedi tistim, ki tempa prestrukturiranja in sprememb ne zdržijo.« Ob tem se sogovornik navezuje na okoljska delovna mesta, ki so potrebna, vendar niso visoko produktivna, kot je na primer selekcioniranje odpadkov, vzdrževanje krajine in podobno. K ekonomski verigi dodanih vrednosti slednja neposredno ne prispevajo veliko, posredno pa zelo veliko prispevajo k dobri kakovosti življenja.

»Ključen izziv Slovenije pa je, kako zagotoviti tako prerazporeditev ekonomskih priložnosti, da bomo imeli več zelenih visoko produktivnih delovnih mest, ne da bi ob tem šla vsa redistribucija dohodkov v ohranjanje neperspektivnih podjetij in industrijskih dinozavrov. Vprašanje je, kako bomo prišli do takega sistema finančnih spodbud, ki bo dejansko dajal zagon novim dinamičnim podjetjem, ki so usmerjena v zmanjševanje okoljskih odtisov in ne samo tistim, ki imajo dobro napeljane kanale za črpanje državnih sredstev pod kakršnimkoli izgovorom. Naš gospodarsko-politični sistem je, predvsem preko bančnega sistema, še vedno sposoben kreditirati samo velike, vse prevečkrat fosilne projekte,« je kritičen Klemenc.

Kot pravi mag. Nina Štros iz Greenpeacea, bo prenova energetskega sektorja pomenila, da bomo zaradi optimizacije in racionalizacije nekaj delovnih mest izgubili. Zato da bi se premaknili na pot bolj zelene prihodnosti morajo naši voditelji prepoznati,da bodo določene skupnosti prizadete.» Slednje morajo biti deležne pomoči za prestrukturiranje v perspektivnejše panoge.«

OGLASNO SPOROČILO