Domov > novice > Ekonomija > evropska komisija pripravila strategijo za ozivitev globalne

Evropska komisija pripravila strategijo za oživitev globalnega ukrepanja po Kopenhagnu

Datum: 12. marec 2010 Avtor: Ana Vučina Vršnak Kategorija: Članki
Tema: Emisije CO2 , Ekologija

Evropska komisija je objavila strategijo, s katero želi ohraniti globalen zagon za boj proti podnebnim spremembam. EU je pozvala, naj začne hitro izvajati kopenhagenski dogovor iz lanskega decembra, predvsem glede hitre začetne finančne pomoči državam v razvoju za. Komisija predlaga, da EU začne izvajati Kopenhagenski dogovor. Državam v razvoju je treba nujno zagotoviti 2,4 milijarde evrov v obdobju 2010-2012, Bruselj pa bo pomagal pri usklajevanju te pomoči. Komisija izpostavlja tudi razvoj mednarodnega trga ogljika, ki lahko spodbudi pomemben pretok finančnih sredstev v države v razvoju.

Istočasno se mora Unija še naprej zavzemati za sklenitev trdnega in pravno zavezujočega sporazuma na svetovni ravni, da bodo pri konkretnem podnebnem ukrepanju udeležene vse države. Za to bo treba dogovor iz Kopenhagna vključiti v pogajanja ZN, hkrati pa odpraviti pomanjkljivosti Kjotskega protokola. EU mora poskrbeti, da bo njeno ukrepanje čim učinkovitejše, saj je to ključnega pomena za zagotovitev podpore pogajanjem ZN.

FOTO: Mirsad Bajtarević

»Današnje sporočilo predstavlja jasno strategijo glede naslednjih korakov, potrebnih za oživitev mednarodnih pogajanj in vključitev naših partnerjev,« je dejal predsednik komisije Jose Manuel Barroso, evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedergaard pa je ob tem poudarila, da bo podnebne spremembe moč nadzorovati le, če bodo ukrepali vsi največji onesnaževalci. »Seveda si močno želim, da bi v Mehiki dosegli vse cilje, vendar se glede na znake, ki prihajajo iz prestolnic največjih onesnaževalk, to ne zdi verjetno,« je dodala.

Komisarka je tudi opozorila, da je bil Kopenhagen za svet »edinstvena priložnost, ki pa je nismo v celoti izkoristili«. Zdaj je treba po njenem storiti vse, da bo konferenca v Cancunu prinesla oprijemljive rezultate, dogovor o pravni obliki globalnega sporazuma pa je treba doseči najkasneje na konferenci v Južni Afriki.

Časovni načrt pogajanj

Komisija je predlagala časovni načrt pogajanj ZN, ki se bodo ponovno odprla aprila. Po njenem je treba politične smernice dogovora, ki formalno sicer niso sklep ZN, vključiti v pogajalske dokumente ZN, ki so podlaga prihodnjega globalnega podnebnega sporazuma. EU bi bila, tako Hedergaardova, pripravljena skleniti pravno zavezujoč globalen sporazum na konferenci v Mehiki konec leta, vendar v Bruslju dopuščajo možnost, da bo zaradi razlik med državami sklenitev sporazuma preložena na leto 2011.

Zato bo treba napredovati postopoma. Decembrski dogovor je korak na poti do pravno zavezujočega globalnega podnebnega sporazuma, sporazum pa naj bi začel veljati leta 2013 (po izteku prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola). Gre za osrednji cilj, da se globalno segrevanje omeji na manj kot 2ºC nad temperaturami iz predindustrijske dobe. Kjotski protokol bo še naprej osrednji steber pogajanj ZN, vendar je treba odpraviti njegove velike pomanjkljivosti in rešiti vprašanje premajhnega števila vključenih držav, opozarja Bruselj.

FOTO: Alenka Žumbar

Če se pomanjkljivosti v zvezi z računovodskimi pravili za emisije gozdov in upravljanjem presežka nacionalnih pravic do emisij za 2008−2012 ne odpravijo, tvegamo, da se bodo sedanje zaveze razvitih držav za zmanjšanje emisij praktično izničile, svari komisija, ki je tako kot velikokrat doslej ponovno izpostavila, da mora EU prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam – tako, da s konkretnimi ukrepi postane podnebju najprijaznejša regija na svetu.

»Ne gre spregledati treh vrzeli!«

Po mnenju nekaterih strokovnjakov, med njimi Jeffreya A. Frankla s harvardske univerze, je treba glede Kjotskega protokola zapolniti tri vrzeli: neobstoj dolgoročnih ciljev glede izpustov, nesodelovanje ZDA, Kitajske in drugih držav v razvoju, ter razmišljanje o tem, da se bodo države držale dogovorjenega.

Strokovnjaki predlagajo dvodelni načrt. Najprej Kitajska in države v razvoju v naslednjem proračunskem obdobju sprejmejo cilje v stanju, kot da ni nobenih sprememb (»business as usual«); istočasno pa se v tem obdobju ZDA že zavežejo k zmanjšanju izpustov. V drugi fazi se nato vse države zavežejo z zmanjšanju toplogrednih emisiji, in sicer skladno s formulo, ki vključuje faktor progresivne redukcije, faktor zamudnikov, ki morajo pohiteti, ter faktor postopne izravnave.

Od naše dopisnice iz Bruslja

OGLASNO SPOROČILO