Zelena tehnologija:panoga priložnosti in prihodnosti

Zahvaljujoč dosledni politični podpori in subvencijam so si nemška podjetja pridobila vodilno vlogo na področju obnovljivih virov energije (OVE), od nemške rasti pa imajo koristi tudi slovenska podjetja, poudarja Matthias von Kummer, veleposlanik Zvezne republike Nemčije in ob tem omenja slovensko podjetje Bisol, ki proizvaja fotovoltaične elemente tudi za nemški trg.

Petindvajset odstotnega cilja v Sloveniji po besedah mag. Hinka Šolinca z Ministrstva za gospodarstvo, Sektor za aktivnosti URE in OVE, v Sloveniji ne bomo dosegli le z uvoženimi zelenimi tehnologijami, kar po drugi strani predstavlja priložnost za slovensko industrijo. »Jasno je tudi, da cilja ne bomo dosegli le z namestitvijo novih kapacitet, temveč da zmanjšamo porabo.«

OGLASNO SPOROČILO

Fotovoltaika je v Nemčiji zgodba o uspehu

Nemčija uvaja obnovljive vire energije na trg že dobrih deset let, je v nadaljevanju izpostavil Christoph Urbschaft, Eclareon, svetovalec na področju izvozne iniciative za OVE Zveznega nemškega ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo. Lani so tako presegli 10-odstotni delež pri končni porabi energije na področju OVE, do leta 2020 mora sicer Nemčija doseči cilj 18 odstotkov.

Poleg biomase in vetrne energije, to sta segmenta, ki močno rasteta, igra veliko vlogo tudi sončna energija. Zelo močno rast pa je po sogovornikovih navedbah dosegla tudi geotermija, predvsem površinska (toplotne črpalke). »Smo na začetku 'buma'; v fazi načrtovanja so mnogi projekti.«

Fotovoltaika je v Nemčiji zgodba o uspehu, dodaja Urbschaft. Lani je bilo na novo nameščenih za 3800 megavatov fotovoltaičnih naprav. V zadnjih letih pa opažajo tendenco nameščanja večjih fotovoltaičnih naprav; v preteklosti so jih postavljali pretežno na eno in dvostanovanjske hiše.

Zaradi napredka tehnologije, znižanj cen materialov in močnega 'buma' v preteklosti v Nemčiji ponovno potekajo žgoče razprave o znižanju subvencij za sončno energijo. Številke še niso dokončne, poudarja Urbschaft, cilj pa je, da se subvencija prilagodi razvoju cen na trgu.

Pomembno je snovanje zakonskih okvirjev

Je poudarila Claudia Vogel iz leta 2000 ustanovljene nemške agencije za energetiko, DENA, ki pravi, da zakonski okvirji, kot je Kjotski protokol, vplivajo na odločitve o konkurenčnosti. Ob tem je sogovornica omenila tudi famozni nemški zakon EEG o odkupnih tarifah za električno energijo, ki je močno prispeval k razvoju OVE v Nemčiji in bil predmet posnemajo v različnih državah, tudi v Sloveniji.

Kot pravi prof. dr. Peter Novak iz Energotecha, lahko v Sloveniji do leta 2020 pričakujemo stabilizacijo končne rabe energije in nebistveno povečanje primarne energije, saj prebivalstvo ne narašča, svoje pa bo prinesla tudi energetska učinkovitost. Pri tem bomo cilje na področju OVE dosegli z vključitvijo vseh virov. Poleg biomase bo po Novakovih navedbah igrala veliko vlogo tudi sončna energija, ki je dobila zagon potem ko je vlada spremenila pogoje za subvencioniranje - trenutno je prijavljenih za 10 MW moči fotovoltaičnih elektrarn . Upanje pa sogovornik kljub težavam zaradi lokacij polaga tudi na razvoj vetrne energije.

Geotermalna energija eden najbolj zanemarjenih virov

Med povsem odprtimi področji pa v Sloveniji ostaja geotermija, kjer je po ocenah strokovnjakov mogoče zgraditi 12 geotermalnih elektrarn, vsaka moči 15 MW. Za geotermijo Novak pravi, da gre za eno najbolj zanemarjenih in hkrati najbolj pomembnih virov, ki ga imamo v Sloveniji. »Trenutno uporabljamo 0,18 PJ geotermalne toplote (brez zemeljskih sond), termični tehnični potencial je ocenjen na 12.000 PJ, teoretični pa na 50.000 PJ. Če bomo izkoristili vsaj polovico tehničnega potenciala, bomo veliki izvozniki energije.«

V primerjavi s Slovenijo delujejo v Nemčiji štiri geotermalne elektrarne: Neustadt (250 KW); Landau (2,5-3,5 MW); Bruchsal (500 KW) in Unteraching (3 MW), je pojasnil Michael Würtele iz Nemško strokovnega združenja za geotermijo. »Zgodba o uspehu pa se nadaljuje,« dodaja. Aktivnih je tako 30 projektov, kjer gre za proizvodnjo električne energije s pomočjo geotermije. »Polje je zasajeno, sedaj delamo na tem, da bomo želi.«

Medtem ko so se v preteklosti z geotermijo začele ukvarjati posamezne občine in majhna podjetja, delujejo danes na tem področju velika komunalna podjetja, investitorji in proizvajalci (Siemens), saj vidijo v tem zaslužek, zaključuje Würtele in navaja, da geotermalna elektrarna zmogljivosti pet megavatov v Nemčiji stane med 35 in 45 milijoni evrov, največji strošek pa predstavlja vrtina. Kot je Würtele povedal za Energetiko.NET, bodo v Nemčiji v naslednjih 10 do 15 letih zgradili do 50 geotermalnih elektrarn velikosti med pet in šest megavati, kar skupaj nanese 250 do 300 megavatov inštalirane električne moči. Trenutno je nameščenih okoli osem megavatov.