Tudi daljinska energetika prispeva k ciljem 20-20-20

Ker je za daljinsko ogrevanje moč uporabiti vse možne vire energije, se daljinski energetiki obeta, da bo v prihodnosti vse pomembnejši del energetskih shem. Omogoča namreč prehod s fosilnih goriv na alternativne, je na včerajšnji konferenci na Gospodarski zbornici Slovenije poudaril direktor razvoja v Danfossu, mag. Miha Bobič.

• SORODNE VSEBINE
• 12.10.2009 Danfoss: Za energetsko učinkovitost in obnovljive vire se mora najprej odločiti država
• 23.03.2010 Daljinska energetika je ključni element zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv in emisij CO2
• 10.11.2009 Iz IDE paket pobud za razvoj slovenske energetike
• 12.04.2010 Med energetsko infrastrukturo sodijo tudi energetski sistemi daljinskih ogrevanj in daljinskega hlajenja
• 15.11.2006 Se bo Ljubljana končno začela ogrevati s sekundarnim gorivom pridobljenim iz odpadkov?

Ideja daljinskega ogrevanja je v učinkoviti proizvodnji toplote v pogosto velikih centralnih enotah, s čimer je dosežena večja učinkovitost kot pa v manjših razpršenih sistemih, je povedal mag. Miha Bobič. »Raba energije iz več energetskih virov in njihova najbolj optimalna izraba pa je korak naprej ne le v daljinski energetiki, pač pa v doseganju evropskih ciljev 20-20-20.«

FOTO: Alenka Žumbar

Po Bobičevih besedah daljinsko ogrevanje izboljšuje energetsko oskrbo, se pa v Sloveniji sisteme daljinskega ogrevanja uvaja predvsem pri novogradnjah, pri obnovah je zaenkrat to le redkost. Na drugi strani je v tujini vključevanje sistemov daljinskega ogrevanja v energetske obnove ustaljena praksa. Tako je, pravi Bobič, Slovenija v primerjavi z denimo sosednjo Avstrijo »v kameni dobi«, pa čeprav imajo tudi že v Sloveniji sisteme daljinskega ogrevanja vsa večja mesta. Prvi je bil v Preddvoru, kjer so, spomnimo, v začetku letošnjega leta izvedli javno dražbo za odkup sistema (VEČ).

Kot je povedal za Energetiko.NET, pa je Slovenija precej na repu tudi po uvedbi sistemov daljinskega hlajenja. Trak na prvi in zaenkrat edini hladilni postaji v Sloveniji so sicer prerezali pred dobrim letom dni v velenjski občini (VEČ).

Kot je za Energetiko.NET povedal direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije, Janez Renko, pa je za razmah tovrstnih sistemov nujna ozaveščenost javnosti. »Stremeti bi morali k doseganju enotnih standardov, ljudje pa bi morali videti predvsem koristi, ki jih prinašajo ti sistemi,« pravi. Ključna korist za posameznega porabnika, ki jo ti sistemi prinašajo, je namreč spremljanje porabe in posledično nadzor nad stroški energije.

O varčevanju z energijo oziroma o energetski učinkovitosti, kakor tudi o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov pa o tem, kako generirati večjo rast v ključnih sektorjih elektroindustrije in kako prispevati k vzpostavljanju notranjega trga, pa bodo na GZS govorili tudi sredi oktobra na konferenci Electra.

OGLASNO SPOROČILO

Posreduj: