Domov > novice > clanki > ruska prisotnost v jugovzhodni evropi vse mocnejsa

Ruska prisotnost v jugovzhodni Evropi vse močnejša

Datum: 26. maj 2010 Avtor: Alenka Žumbar Kategorija: Članki
Tema: Zemeljski plin

Pred kratkim je bil podpisan rusko-hrvaški sporazum o vključitvi Hrvaške v projekt gradnje plinovoda Južni tok. Treba pa je poudariti, da Južni tok ni ruski projekt, pač pa je bil sprva to rusko-italijanski projekt, saj sta se ga lotila italijanski Eni in ruski Gazprom. Medtem ko je v zadnjih treh letih Rusija podpisala sporazume za sodelovanje pri tem projektu že s številnimi drugimi državami, se je na drugem delu Evrope že začela izvedba projekta Severni tok, ki bo prav tako dobavljal ruski plin v Evropo, je na včerajšnji energetski konferenci v Zagrebu povedal ruski veleposlanik na Hrvaškem Boris Medvedev.

»Južni tok, ki bo imel do 30 milijard kubičnih metrov letne kapacitete z možnostjo povečanja, predstavlja zanesljivo oskrbo jugovzhodne Evrope z ruskim plinom,« je poudaril Medvedev in dodal, da bo plinovod zgrajen leta 2015. Z Ukrajino smo sicer sklenili sporazum glede dobave zemeljskega plina – za ceno 320 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina – v jugovzhodno Evropo, tako da težav z oskrbo zadnjo zimo ni bilo, pa vendar bodo skozi ukrajinsko ozemlje tekle vse manjše količine ruskega plina.« Medvedev je pri tem izrazil prepričanje, da težav z dobavo ruskega plina ne bo več, predvsem zato, ker bo že čez nekaj let plin dobavljen po Južnem toku.

Medtem ko je za Južni tok jasno, da bo dobavljal ruski plin, pa za Nabucco ni jasno, kateri plin naj bi ta plinovod dobavljal, je še dejal Medvedev. Glede panevropskega naftovoda je dejal, da tudi tega ne vidi kot konkurenta ruskim projektom, pri tem pa omenil hrvaško-ruski sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Druzhba-Adria. Gre za več let star predlog, po katerem bi rusko nafto prenašali skozi madžarske in hrvaške naftovode do jadranske obale in naprej s tankerji, torej ravno obratno kot je bilo sprva mišljeno – namesto transportiranja nafte s svetovnih trgov proti centralni Evropi bi rusko nafto po Jadranskem naftovodu transportirali v smer izvoza.

Na vprašanje o morebitni spojitvi načrtovanih plinovodov Južni tok in Nabucco pa je odgovoril, da »se o tem trenutno ne razmišlja, a morda bo stroka našla tudi skupno pot v prihodnosti - seveda če bi to prineslo koristi za obe strani«. Pri tem je veleposlanik Medvedev še omenil, da je Rusiji tudi Ukrajina ponudila, da bi plin še naprej prenašali preko ukrajinskega ozemlja z maksimalnimi kapacitetami, a Rusija se je odločila, da nadaljuje s projektom Južni tok. »Od tega ne bo odstopila tudi, če bo sodelovala pri modernizaciji ukrajinskega plinovodnega omrežja, pri čemer je Ukrajini ponudila pomoč Evropska unija.« Kot je še spomnil Medvedev, sta ukrajinski in ruski sistem nekdaj sestavljala enoten plinovodni sistem, tako da sta ta dva sistema tudi tehnično primerljiva.

Da ruska prisotnost v regiji nikoli ni bila vprašljiva, je dejal tudi predsednik uprave Ina Zoltan Aldott in dodal, da je prej na prvem mestu vprašanje infrastrukture. Glede rusko-hrvaškega sodelovanja na področju plina pa je prvi mož hrvaškega Plinacroja Jerko Jelić Balta dejal, da meddržavni sporazum ne predvideva ne vhodne ne izhodne točke Južnega toka na Hrvaškem. »Je pa Plinacro zelo aktiven pri gradnji Transjadranskega plinovoda,« pravi Jelić Balta in izpostavlja še pomen interkonekcij. »Dolgo smo imeli le interkonekcijo med Slovenijo in Hrvaško pa še to le v smer proti Hrvaški, medtem ko si sedaj prizadevamo za obojestransko povezavo med državama, aktivno pa delamo tudi na interkonekciji z Madžarsko.«

OGLASNO SPOROČILO