Domov > novice > clanki > podpis podnebnega sporazuma v kopenhagnu 10krat tezji od kjota

Podpis podnebnega sporazuma v Kopenhagnu 10-krat težji od Kjota

Datum: 09. september 2009 Avtor: Simona Drevenšek Kategorija: Članki
Tema: Emisije CO2 , Ekologija

Razvite države bi morale izpuste zmanjšati za več kot 80 odstotkov, svari John Prescott, ki je igral ključno vlogo pri sprejetju Kjotskega sporazuma

Globalnemu segrevanju, oziroma ohlajanju, kot pojav imenujejo nasprotniki prvotne teorije, ne moremo uiti, vodilni politiki, znanstveniki in okoljevarstveniki pa so prepričani, da ga lahko omilimo. Mnoge države Evropske unije so nalogo zmanjševanja emisij CO₂ vzele resno, po svojih najboljših močeh pa k »hladnejšemu« okolju poskušajo pomagati tudi posamezna evropska mesta. Varčne žarnice, obnovljivi viri energije, okolju prijazni avtomobili, letala in vlaki, so le kapljica v morje. Svoj delež mora namreč prispevati širši industrijski sektor, tudi energetska podjetja, ki sodeč po raziskavah britanskih znanstvenikov, sodijo v sam vrh onesnaževalcev ozračja. Kako in za koliko bodo države primorane zmanjšati izpuste bodo predstavniki vlad razpravljali decembra v Kopenhagnu, kjer bodo skušali podpisati novi sporazum, ki bo nadomestil Kjotski sporazum.

FOTO: R.I.O. IMPULS

Za emisije najbolj krive razvite države

Švedska, ki bo do konca leta predsedovala EU, pred seboj nima lahke naloge, štrene pa jim dodatno meša tudi novi sporazum, ki mora biti dovolj prepričljiv, da bo pritegnil tudi države, ki do sedaj skrbi za okolje niso posvečale velike pozornosti. Med slednjimi so ZDA, pa Kitajska in Indija, ki pa za razliko od razvitih držav svoje poslanstvo šele začenjata. Prav zato bo pomembno vlogo pri koordinaciji novega podnebnega sporazuma igral John Prescott, nekdanji namestnik predsednika britanske vlade, ki je leta 1997 igral osrednjo vlogo pri pogajanju v Kjotu, ki je hrati tudi človek, ki ga mnogi kličejo kar »britanski Al Gore«. Evropska strategija o novem podnebnem sporazumu do leta 2020 predvideva zmanjšanje emisij za 30 odstotkov, do leta 2050 pa za 80. Kot je za britanski časnik Independent povedal Prescott, pa to najbrž ne bo dovolj spodbudno, da bi v sporazum prepričali tudi države v razvoju. Da bi zagotovili podpis sporazuma, bi moral emisije zmanjšati vsaj za 90 odstotkov. Pri dosegi sporazuma so problematične predvsem države v razvoju, Indija bi lahko recimo od razvitih držav zahtevala večje zmanjšanje izpustov CO₂, s čimer bi si »kupila« malce več časa, da z razvojem industrije prepreči revščino. Države v razvoju so prepričane, da so za izpuste krive razvite države, ki morajo v skrbi za okolje izpuste drastično zmanjšati. »Ciljev, ki smo si jih zadali, države v razvoju ne bodo sprejele kot pravične. Evropa si je zadala zmanjšati emisije za 20 odstotkov, kar se bo, če dosežemo sporazum v Kopenhagnu, prevesilo v 30 odstotkov, države v razvoju pa bodo najbrž rekle, da bi jih morali zmanjšati vsaj za 40 odstotkov,« je dejal. V skladu s tem bi morala EU morala do leta 2050 emisije zmanjšati za vsaj 90 odstotkov.

Izenačiti stopnjo toplogrednih plinov na prebivalca

Pri doseganju ciljev bo državam v razvoju šlo težje, saj bodo morale investirati več denarja, ki ga seveda nimajo. Slednje je zaskrbljujoče, Prescott pa meni, da bo podpis sporazuma 10-krat težji kot soglasje ob Kjotu. Ob tem poudarja tudi, da morajo države poskrbeti tudi za zmanjšanje revščine in izenačiti stopnjo toplogrednih plinov na prebivalca v vseh državah. »Ker pa globalno ogrevanje zadeva vse države sveta in vse prebivalce, ne glede na finančni položaj, je dogovor nujen,« pravi in dodaja, da »do neuspeha v Kopenhagnu ne sme priti«. Prav zato bo Prescott, ki je postal vodilna figura v podnebni politiki Sveta Evrope, začel vse evropsko kampanjo »Pot do podnebnega sporazuma v Kopenhagnu«, s katero bodo skušali prepričati države EU v podpis sporazuma. O tem bo govoril tudi na septembrski konferenci v Strasbourgu in v Veliki Britaniji. Konference se bodo udeležili politiki in okoljevarstveniki iz 60 držav, od 21. septembra naprej pa bo o pomembnosti sporazuma pod naslovom »Novi dogovor za zemljo« pridigal tudi v britanskih šolah in na kitajski univerzi Xiamen.

FOTO: arhiv TEŠ

Na udaru tudi železniški in letalski promet

Evropa je svojo pot do Kopenhagna že začela. Eurostar, največji evropski železniški operater ima načrt do leta 2012 izpuste CO₂ v primerjavi z letom 2007 zmanjšati za 35 odstotkov, poroča Reuters. Svoj delež k reševanju okolja pa bodo morale poravnati tudi letalske družbe, ki letno proizvedejo kar tri odstotke vseh evropskih emisij. Kar 4000 letalskih družb je namreč v nevarnosti, da bodo od EU dobile prepoved dostopa do letališč. Na seznamu »onesnažujočih« so med drugim tudi Lufthansa, Alitalia, KLM, Quantas, Emirates, US Airways in United, manjkajo pa ne niti evropska proizvajalca letal Airbus in Dassaul ter mnoga zasebna podjetja. Na spisku pa se je znašla tudi vojska - ameriška mornarica in letalstvo Izraela in Rusije. Po novem zakonu o letalstvu, ki naj bi začel veljati kmalu, morajo vse letalske družbe emisije zmanjšati do 1. januarja 2012. V skladu s tem imajo od 1. januarja 2010 nalogo motriti količino izpustov. Zakonu ostro nasprotujejo pri Mednarodni civilni aviacijski organizaciji (ICAO) kot tudi v podjetjih, ki so članice Zveze mednarodnega letalskega prevoza (IATA). Ogorčena so tudi ne-evropska letalska podjetja, ki letijo v Evropo.

Finci vlado pozivajo k strožjim okoljskim zakonom

Medtem ko mnogi nad novimi smernicami vihajo nos, pa Finci s protesti prepričujejo vlado, da postavi strožja merila glede izpustov. Več kot 1500 ljudi oblečenih v modro, se je v soboto, 6. septembra, v Helsinkih podalo na protestni pohod od osrednje železniške postaje do vladne palače in od finske vlade zahtevalo strožjo okoljsko zakonodajo. Finska je namreč zavezala, da bo do leta 2020 emisije zmanjšala za 5 do 10 odstotkov. Demonstracije so del širše kampanje za osveščanje javnosti o podnebnih spremembah, ki jo podpira 23 organizacij, med katerimi so tudi nevladne organizacije in politične skupine. Kot je poročala finska nacionalna televizija Yle, bo kampanja živela dokler Finska ne bo spremenila okoljske zakonodaje. V podporo slednjemu je 25 tisoč posameznikov parlamentarcem poslalo tudi kartice, na katerih so jasno izražene zahteve po strožji zakonodaji.

FOTO: Alenka Žumbar

Od naše dopisnice iz Helsinkov

OGLASNO SPOROČILO