Kako smo dobili ACER?

Februarski napovedi kandidature za sedež ACER-ja je sledila priprava kriterijev za dogovarjanje z ostalimi državami, pri čemer sta imela glavno besedo služba vlade za razvoj in ministrstvo za zunanje zadeve. Slovenski akterji so iskali zaveznice v državah članicah, s katerimi so aktivno sodelovali že v času slovenskega predsedovanja v prvi polovici leta 2008, to so bile predvsem Velika Britanija, Danska, Nizozemska, Luksemburg in Švedska (najglasnejše zagovornice tretjega energetskega paketa). Slednja se je sicer glasovanja o sedežu vzdržala, so pa Slovenijo nato poleg naštetih držav podprle še Finska, Latvija, Malta, Estonija, Irska, Madžarska, Bolgarija, Španija, Belgija in tudi Romunija, ki se je sicer prav tako potegovala za sedež nove agencije. Vendarle je uradna Bukarešta odstopila od kandidature, ko je bilo jasno, da ima najmanj podpore. Sprva je imela sicer Slovenija enajst glasov podpore, Slovaška osem, Romunija pa le sedem, v drugem krogu pa je Ljubljana Bratislavo premagala s 15 glasovi proti 11. Da bo boj med Slovaško in Slovenijo najhujši, se je izkazalo že v času češkega predsedovanja, ko Češka niti ni želela, da se sedež agencije izbere v času, ko ona drži evropsko žezlo.

FOTO: Alenka Žumbar

Odločitev o sedežu je tako padla 6. decembra letos, kmalu zatem pa je bil vzpostavljen tudi 10-članski administrativni svet, ki bo v prvi tretjini leta 2010 izbral tudi generalnega direktorja novega evropskega telesa. V svetu pa ne sedi noben slovenski član, dr. Franc Žlahtič, ki je bil ves čas zadolžen za energetsko diplomacijo, je namreč od svoje kandidature za članstvo odstopil na decembrskem COREPER-ju (Odbor stalnih predstavnikov Sveta EU). Svet je sicer pred Novim letom opravil tudi razgovore z dvanajstimi kandidati, ki se potegujejo za direktorski stolček agencije, pri čemer pa velja omeniti, da se je sicer na razpis za to mesto prijavilo kar 631 kandidatov. Od teh jih je 193 poslalo nepopolne vloge, 406 kandidatov pa ni izpolnjevalo pogojev. Vse razpisne pogoje je izpolnjevalo 32 kandidatov, od tega so jih potem dvanajst povabili tudi na razgovor. Med njimi naj bi bil tudi en slovenski kandidat.

Direktor ACER-ja bo najprej igral osrednjo vlogo pri ustanavljanju agencije in bo odgovoren za vzpostavitev upravnih, operativnih in finančnih struktur, potrebnih za ustrezno delovanje agencije, vključno z zaposlovanjem osebja. Ko pa bo agencija operativna – to naj bi bila že v letu 2010 -, bodo njegove glavne naloge med drugim imenovanje in vodenje zaposlenih, priprava dela upravnega odbora in sodelovanje pri njegovem delu brez glasovalne pravice. Ali povedano drugače: prvi mož nove agencije, ki jo nekateri primerjajo z evropsko centralno banko na področju energetike, bo moral spretno krmariti med državami članicami, ki »zavijajo« regulacijo, in državami članicami, ki jo želijo pospešiti. Direktor bo sicer odgovoren omenjenemu administrativnemu svetu, redno pa bo v stiku z novim evropskim komisarjem za energijo – predlagan je Nemec Günter Oettinger – in novim direktorjem direktorata za energijo pri Evropski komisiji ter z združenjem evropskih regulatorjev trgov električne energije in plina (ERGEG).

Agencija bo sicer imela ključno vlogo pri liberalizaciji EU trgov za električno energijo in zemeljski plin. Sodelovala bo pri vzpostavitvi sistemskih obratovalnih navodil za evropska omrežja električne energije in zemeljskega plina, sprejemala zavezujoče odločitve o pogojih dostopa do čezmejne infrastrukture in njeni obratovalni varnosti, če nacionalni regulatorji ne bodo mogli doseči soglasja ali če bodo skupaj zahtevali njeno posredovanje, zagotavljala bo tudi mnenja različnim akterjem na trgih elektrike in plina. Agencija bo tudi svetovala evropskim institucijam o vprašanjih, povezanih z električno energijo in zemeljskim plinom ter spremljala notranje energetske trge ter pripravljala 10-letne načrte za njihov razvoj.

OGLASNO SPOROČILO