En.forum Pametna omrežja 010 - izziv za danes!

Na prvem En.forumu o pametnih omrežjih, ki je v organizaciji poslovnega portala Energetika.NET potekal 9. februarja, se je zbralo  115 priznanih slovenskih strokovnjakov, raziskovalcev in gospodarstvenikov, ki so potrdili nujnost nadgradnje obstoječega elektroenergetskega sistema z vključitvijo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v vse dele tega sistema. Osemnajst govorcev je na dveh plenarnih sekcijah in dveh forumih/omizjih predstavilo zakonodajne smernice in vizijo razvoja energetskega sistema z vključevanjem pametnih omrežij, vlogo, priložnosti, ovire in koristi, ki jih ponujajo pametna omrežja ter konkretne rešitve, nove storitve in razvojne poti pametnih omrežij iz Slovenije in tujine.

Priložnost za slovensko industrijo

Kljub ugotovitvi, da v Sloveniji še nimamo ustreznega izraza za "Smart Grids" (stroka uporablja izraze pametna, aktivna in inteligentna omrežja), so se udeleženci En.foruma Pametna omrežja 010 strinjali, da je razvoj teh omrežij izjemna priložnost za slovensko industrijo.

Kot je poudaril dr. Ivan Šmon, podsekretar na  direktoratu za energijo ministrstva za gospodarstvo, sta v Evropi v obdobju od letošnjega leta pa do leta 2020 za posodobitev elektroenergetskega omrežja predvideni dve milijardi evrov, v Sloveniji pa bomo po prvih grobih ocenah v ta namen potrebovali devet milijonov evrov. Ker javna sfera sama ne bo zmogla potrebnega financiranja, bo nujno oblikovanje javno-zasebnih partnerstev, ključna pa bo tudi sprememba metodologije za določitev omrežnine, ki ostaja enaka že od leta 2003.

Direktorica Javne agencije RS za energijo Irena Praček pa je dejala, da je treba začeti s privabljanjem kapitala, za kar potrebujemo stabilno in predvidljivo okolje, primeren donos in jasna pravila.

Ključne ovire za nadgradnjo omrežij

Problem financiranja investicij v obstoječe omrežje in v razvoj aktivnega omrežja je izpostavil tudi Matjaž Osvald iz sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO). »S sredstvi, ki jih ima distribucija danes, lahko realiziramo le polovico investicij predvidenih v razvojnem načrtu 2009-2018.« Kot ključne ovire pri razvoju aktivnih omrežij vidi pomanjkanje učinkovitih politik in regulacije z ustreznimi finančnimi spodbudami za distribucijska podjetja, še ne dovolj preizkušene in zrele tehnologije, pomanjkanje standardov, ustrezno usposobljenega in izobraženega kadra ter probleme z varnostjo računalniških omrežij. Pametna omrežja bodo omogočila tudi aktivnejšo vlogo odjemalcem – porabnikom energije.  Zato je informatizacija elektroenergetskega sistema ključna, je še spomnil Matjaž Osvald.

Zmanjšanje porabe energije in pozitiven učinek na podnebje

Po besedah mag. Dimitrija Černiča iz Iskrameca lahko Slovenija doseže tehnološki preboj na področju merjenja, saj novi sistemi naprednega merjenja omogočajo razvoj gospodarstva. Pri tem je merjenje električne energije eno zadnjih področij, ki se digitalizira, zajem podatkov o porabi pa se širi tudi na ostale energente in vodo.

Mag. Matjaž Glavič iz podjetja Elektro Ljubljana je pri uporabi sistemov naprednega merjenja poudaril vpliv na zmanjševanje porabe energije in posledično zmanjševanje stroškov za energente ter pozitiven učinek na podnebje. Med prednostmi za distributerje je izpostavil nižje obratovalne stroške, večjo zanesljivost oskrbe, nove produkte s spremenljivo ceno in lažje odkrivanje kraj električne energije. Prednosti za uporabnika so po drugi strani večja natančnost merjenja in zaračunavanje porabe ter možnosti večtarifnega merjenja. 

En.forum podpirajo:

Generalni pokrovitelj

Pokrovitelji